Velika večina posameznikov poišče rešitev v raznih revijah, kjer so predstavljene razne maščobne diete, sadne diete, diete z ločevanjem živil, in številne druge, ki so povečini neuspešne. Vse diete dajo rezultat v prvih nekaj dneh ali tednih, kar se kaže v zmanjšanju telesne teže. Vendar gre predvsem za praznjenje zalog glikogena (zaloge ogljikovih hidratov v mišicah) in vode v mišicah in jetrih, za praznjenje prebavnega trakta ter pozneje izgubo telesnih beljakovin (mišičnega tkiva).
Na koncu pa se vse skupaj kmalu konča, ker ni več vidnih sprememb v teži in oseba izgubi voljo. Razlog vsega je enoličnost diete. Ker hitrost presnove pri takšnih dietah hitro pade, se po vrnitvi na normalen način  prehranjevanja teža ponovno dvigne ponavadi nad raven pred začetkom shujševalne diete.
Tu potem nastopi naslednje vprašanje; Kakšna je potem dieta, ki daje dolgoročne rezultate in ni škodljiva za naše zdravje? Predvsem je potrebno spremeniti način prehranjevanja, vendar ne s pretiranim zmanjševanjem zaužitih kalorij, kar vodi le do upočasnjene presnove in pomanjkanja hranilnih elementov, temveč je potrebno spremeniti sestavo prehrane. V večini primerov se ni potrebno obremenjevati s preštevanjem kalorij, temveč je potrebno samo zamenjati živila. Taka dieta ne vodi do občutka lakote, ker z njo pridobimo vse potrebne snovi in ohranimo normalno hitrost presnove. Ker pa takšna dieta zahteva naslednje dejavnike jih za doseganje ciljev moramo upoštevati:
   - trening z obremenitvijo in ciljem ohranitve mišične mase;
   - optimalen način prehrane; 
   - aerobne aktivnosti;
   - dodatki k prehrani;
Naslednji opis je idealen za uspešnost diete, ki pa daje rezultate samo pod pogojem, da se ji čim bolj približamo.

TRENING Z OBREMENITVIJO
Mišična masa je največji porabnik kalorij v telesu, tako v mirovanju kot pri gibanju. Več mišične mase imamo večja bo naša dnevna  poraba kalorij in obratno, manj mišične mase imamo manjša je poraba kalorij. Ker jih večina (zlasti ženske) ne želi izgledati mišičasto jih že sama omemba, da je potrebno izvajati trening z čim večjo obremenitvijo odvrne od treningov, s tem pa tudi od želenih rezultatov. Ko se odločamo za to ali ono dieto smo v nevarnosti, da bomo izgubili del težko pridobljene mišične mase. Razlog temu je, da je vnos kalorij in beljakovin premajhen in ne zadosti potreb organizma. Število kalorij se običajno zniža pod nivo dnevne porabe tako, da pojemo manj kot porabimo. To seveda vodi do porabe telesnih zalog hranil, ki jih imamo v zalogah glikogena v mišicah in jetrih, zalogah maščobe v maščobnem tkivu ter zalogah beljakovin, ki jih imamo v mišičnem tkivu. Ker se je telo sposobno prilagajati razmeram, se prilagodi tudi nižjemu vnosu kalorij tako, da zmanjša porabo največjega in najmanj nujnega porabnika-mišic. Kot vir kalorij služi mišično tkivo, zaradi česa se upočasni presnova, vse nižja je potreba kalorijah in hujšanje je oteženo. To je tudi razlog, da se po prenehanju običajnih diet zredimo celo čez težo kot smo jo imeli pred začetkom diete. Eden najpomembnejših ciljev diete naj bi bila ohranitev mišične mase in s tem hitrost presnove, kar se doseže z ne pretiranim znižanjem vnosa kalorij, dovolj visokim vnosom beljakovin ter treningom za ohranitev mišične mase. Oblika treninga za ohranitev mišične mase je zelo različna in je odvisna od lastnosti posameznika, sam trening pa mora biti zasnovan tako, da je dovolj intenziven.

OPTIMALEN NAČIN PREHRANE
Optimalna dieta je poleg treninga za ohranitev mišične mase bistveni dejavnik, ki vpliva na izgubo maščobe. Dieta prilagojena izgubi maščobe, mora ustrezati naslednjim pogojem:
- vnos kalorij mora biti nižji od porabe;
- vnos kalorij mora biti dovolj visok, da ne pride do zmanjšanja hitrosti presnove ter izgube telesnih beljakovin;
- vnos beljakovin mora biti dovolj velik, da preprečimo izgubo telesnih beljakovin (mišične mase);
- telo mora dobiti vse potrebne hranilne snovi;
Znižanje zaužitih kalorij ne sme biti preveliko, ker upočasni presnovo ter vodi do pomanjkanja določenih hranil. Priporočljivo je, da naj bi takrat, ko izvajamo dieto omejili vnos zaužitih kalorij na 10% pod dnevno porabo. Ko se odločimo za izvajanje določene diete je bolje, da se ne obremenjujemo preveč s kalorijami, temveč se osredotočimo na izbor živil, saj je v večini primerov dovolj že sam izbor vnosa živil dovolj za uspešno hujšanje.

OGLJIKOVI HIDRATI: so eden glavnih krivcev za nabiranje maščob, saj se s prebavo spremenijo v glukozo in v takšni obliki tudi prehajajo v kri. Glukoza v krvi sproži produkcijo hormona inzulina, ki ima v telesu nalogo, da transportira glukozo iz krvi v celice. Del ogljikovih hidratov porabimo kot energijo, del se shrani v mišicah kot mišični glikogen, ki služi kot vir energije za njihovo delovanje. Kadar je ogljikovih hidratov preveč, potuje višek v maščobne celice in se tam shrani v obliki telesne maščobe, kar pa ne pomeni, da jih je preveč čez cel dan, lahko jih je preveč v določenem trenutku. Različni viri ogljikovih hidratov prehajajo v kri različno hitro in tako različno vplivajo na nivo sproščenega inzulina. Enostavni ogljikovi hidrati in različne škrobne jedi prehajajo v kri zelo hitro ter zelo vplivajo na sproščanje inzulina. Ker je glukoze v trenutku preveč jo hormon inzulin prenaša v maščobne zaloge. Ker pa je naš cilj izguba maščobe je potrebno zmanjšati vnos ogljikovih hidratov ter izbirati takšna živila, ki ne prehajajo hitro v kri. Tako dosežemo manjše celotno in manjše trenutno sproščanje hormona inzulina. Živila, ki pozitivno vplivajo na to so lahko zelenjava, ovseni kosmiči. Obvezno pa se je potrebno izogibati sladkorjem, škrobnim jedem, kot so krompir, polenta, koruzni kosmiči. Problem pri tem je tudi sadje, saj poleg vitaminov in vlaknin vsebuje veliko fruktoze. Fruktoza je namreč sladkor, ki negativno vpliva na hujšanje. Seveda pri tem kakšen sadež ne bo škodil, vendar pa s sadjem pri takšnih dietah ne smemo pretiravati. Kot vir ogljikovih hidratov naj bo predvsem zelenjava ter živila, ki vsebujejo veliko vlaknin kot npr. ovseni kosmiči, predstavljajo pa naj približno 30% dnevnega vnosa kalorij.

BELJAKOVINE: so zelo pomembne v prehrani, saj jih potrebujemo za obnovo in gradnjo tkiva. Zato so izjemnega pomena za vsakega športnika, še posebej za tiste, ki želijo oblikovati svojo postavo. Intenzivni treningi povzročijo pospešeno razgradnjo mišičnega tkiva, zato potrebujejo vsi ki veliko trenirajo, mnogo večje količine beljakovin od običajnih, le tako lahko telo obnovi poškodovano mišično tkivo in poveča mišično maso. Med intenzivnimi treningi ali ob pomanjkanju beljakovin pride do neravnovesja, zaradi česar je razgradnja mišic (katabolizem) hitrejša od obnove (anabolizem). Posledica tega je izguba mišičnih beljakovin oziroma mišične mase. Kar pomeni, da lahko prepogosti in naporni treningi povzročijo izgubo mišičnega tonusa in mase. Zato je potrebno povečati vnos beljakovin, saj tako omogočimo rast mišic, zagotoviti pa moramo tudi dovolj ogljikovih hidratov, da ohranimo obstoječo mišično maso. Beljakovine so odgovorne tudi za imunske funkcije, krvna telesca, proizvodnjo hormonov in encimov, vid, ravnotežje tekočin in proizvodnjo vezivnih tkiv. Beljakovine so sestavljene iz 20 različnih aminokislin, od teh jih lahko telo iz zaužite hrane proizvede enajst, te imenujemo neesencialne, preostalih devet, esencialnih, pa moramo priskrbeti z vnosom ustrezne hrane. Obstajajo še tri pogojno esencialne aminokisline. Vsak, ki se resneje ukvarja s športom ali želi s treningom oblikovati postavo, mora uživati hrano, ki bo priskrbela vseh 20 aminokislin. Najpomembnejše je priskrbeti devet esencialnih, ki jih telo ni sposobno proizvajati samo in jih moramo dobiti iz hrane. Preostalih enajst neesencialnih aminokislin pa telo priskrbi samo. Beljakovinsko hrano, ki vsebuje vseh devet esencialnih aminokislin, imenujemo popolne beljakovine, katere so za športnika najbolj pomembne. Če v hrani manjka le ena od devetih esencialnih aminokislin, gre za nepopolne beljakovine. Športniki in vegetarijanci, ki se prehranjujejo predvsem z beljakovinami rastlinskega izvora, morajo biti še posebej pazljivi na vnos beljakovin. Tisti, ki uživajo beljakovine živalskega izvora, teh skrbi nimajo, saj dobijo vseh devet esencialnih aminokislin. Športnikom vegetarijancem šele kombinacija več virov hrane , bogate z beljakovinami rastlinskega izvora, zagotovi vse esencialne aminokisline. Biološka vrednost (BV) beljakovin opisuje sposobnost telesa, da tvori nova tkiva glede na vir beljakovin. BV hrane je odvisna od tega, kako se ujemata vzorca aminokislin hrane in aminokislin telesnega tkiva. Bolj se vzorca ujemata, bolj se beljakovine iz hrane pretvorijo v beljakovine v telesu. Ko se vzorca aminokislin v hrani in aminokislin človeškega tkiva bistveno razlikujeta, bo telo beljakovine pretvorilo v glukozo, ki se bo porabila kot vir energije ali pa se bo pretvorila v maščobo in ne v mišične beljakovine , kot bi želeli. To pojasnjuje, zakaj imajo jajčni beljak, mleko in druge beljakovine živalskega izvora najvišje biološke vrednosti in tako tudi najboljše možnosti, da se pretvorijo v mišične beljakovine.
Različni športi zahtevajo različno količino beljakovin , saj je potrebno upoštevati velikost osebe, spol in tip treninga. Nima smisla zaužiti več beljakovin kot je potrebno. Večina športnikov potrebuje od 1.5 do 2g. beljakovin/kg. telesne teže, če so zaužili dovolj kalorij iz drugih virov in je kakovost zaužitih beljakovin dobra. Mešana prehrana zagotavlja najboljše pogoje za vnos kakovostnih beljakovin. Vegetarijanci pa morajo svojo prehrano načrtovati nekoliko bolj previdno, da jim uspe zaužiti zadostno količino beljakovin in vse esencialne aminokisline. Športniki vegetarijanci zaradi slabše biološke vrednosti in neto izkoristka beljakovin rastlinskega izvora pogosto potrebujejo tudi več kot 2g. beljakovin na kg. telesne teže.
Uživanje prevelikih količin beljakovin lahko zelo obremeni delovanje ledvic. Če dieta vsebuje veliko količino beljakovin je potrebno spiti zadostno količino vode. Tako se razbremeni delovanje ledvic. Visoko beljakovinske diete lahko povzročijo pospešeno izgubljanje kalcija. Prenizke količine kalcija lahko povišajo krvni pritisk in povzročijo osteoporozo. Da preprečimo izgubo kalcija moramo zaužiti več fosfatov.
Presežek beljakovin pomeni tudi presežek v kalorijah. Kadar zaužijemo več beljakovin, kot jih telo potrebuje, se presežek pretvori v maščobo.

MAŠČOBE:  Maščobe so za športnika poleg ogljikovih hidratov zelo pomemben vir energije, ki jih telo začne uporabljati takoj, ko izprazni glikogenske rezerve, nakopičene v mišičnem tkivu. Poleg tega so nekatere nujno potrebne za vzdrževanje zdravja in dobrega počutja, saj sodelujejo v mnogih pomembnih procesih v telesu. Med drugim so potrebne za zdravje kože in las, nepogrešljive so pri prenosu v maščobi topnih vitaminov ( A, D, E in K ), sodelujejo tudi pri uravnavanju krvnega tlaka in holesterola v krvi. Potrebno je upoštevati, da niso vse maščobe enake in enako pomembne za naš organizem. Maščobe delimo na nenasičene in nasičene. Za nenasičene je značilno, da so pri sobni temperaturi v tekočem stanju , ločimo pa: mononenasičene maščobe ( olivno, arašidovo in avokadovo olje ) in polinenasičene maščobe ( koruzno, sezamovo in sončnično olje ). Nenasičene maščobe so razmeroma kratkotrajne. Pri močnem segrevanju ali izpostavljanju sončnim žarkom se pretvorijo v nasičene in izgubijo vse svoje pozitivne lastnosti. Zaužite nenasičene maščobe namreč pripomorejo k znižanju ravni holesterola v krvi. Kljub njihovi koristnosti moramo biti pri njihovem uživanju previdni, saj so tako kot vse druge maščobe koncentriran vir energije. Tako se lahko zaradi prekomernega uživanja poveča delež telesne maščobe. Nasičene maščobe se nahajajo v hrani živalskega izvora, kot so meso, mleko, maslo, pa tudi v nekaterih živilih rastlinskega izvora ( kokosovo olje ). Nasičene maščobe se nahajajo v čvrsti obliki zato jih je lahko prepoznati. Te maščobe spodbudijo telo k proizvodnji slabega holesterola, oziroma dvignejo raven holesterola v krvi, s čimer se poveča tveganje za bolezni srca in ožilja.