Fagnano Olona

SLODFPF si je prvič nabirala izkušnje na evropskem prvenstvu v posamičnih dvigih. V domovino sta Branko Suzić in Denis Krašna prinesla štiri pokale in štiri medalje.

POROČILO IZ EVROPSKEGA PRVENSTVA FAGNANO OLONA 12.-14. MAJ 2006

11. maj 2006

Na evropskem  prvenstvu v posamičnih dvigih sva Slovensko Protidopinško Zvezo za Triatlon Moči predstavljala Branko Suzič in Denis Krašna. Čeprav je bilo s prva rečeno, da bo udeležba v italijanskem mestu Fagnano Olona večja, sva z Brankom, kljub temu vztrajala. Zbirno mesto sva določila v Ljubljani pred železniško postajo. Okoli trinajste ure pa sva začrtala pot proti Primorski, kjer sva preko Vrtojbe vstopila v Italijo. Kdor se je že vozil do Milana ali Torina po tej poti ve, da se potuje večinoma po avtocesti. Mesta, ki sva jih obvozila so bila: Benetke, Padova, Verona, Brescia, Bergamo, skozi Milano po obvoznici, to razcepa proti Fagnano Oloni. Imela sva malo smole pri glavni cestninski postaji, kjer sva čakala približno dve uri in pol, da se bo promet kljub nesreči razredčil. Vmes sva naredila dva postanka in natočila gorivo. Pred hotel sva prišla že v večernih urah okoli devete ure, kjer sva lahko dvignila ključ za sobo. Hotel ni bilo težko prepoznati, saj sem skrbno pripravil potovalni načrt, ki naju je vodil do njega.  Lociran je bil približno kilometer stran od tekmovalne dvorane. Prijatelji iz Švice so naju že čakali na terasi, videla pa sva tudi predstavnike belgijske zveze ter nekaj Angležev. Vzdušje je bilo zelo Evropsko. Ker sva bila že pošteno sestradana, sva si privoščila topel obrok v hotelu. Po večerji pa je steklo še par besed glede na jutrišnje tekmovanje, nato pa sva dan potrdila utrujena od vožnje s počitkom v sobi.

12. maj 2006

Zjutraj sva bila na nogah že ob sedmih. Ob osmih pa sva se prijavila v dvorani na tekmovanje. Ob sklopu prijave sva opravila še tehtanje. Za zanimivost naj povem, da je tehtnica kazala  na gram natančno. Čeprav sva bila oba na zgornji meji, sva prišla brez težav v želene kategorije. Branko je v počepu tekmoval z opremo do 90 kilogramov, jaz pa sem izbral tekmovanje brez opreme do 100 kilogramov. Po tehtanju sva se odpravila nazaj hotel, kjer sva se podkrepila z zajtrkom. Tekma se je pričela ob približno deseti uri z lažjimi kategorijami. Kategorij je bilo tri, in sicer dve brez opreme in ena z opremo. Pravzaprav ta dan ni bilo veliko tekmovalcev, saj je počep očitno ni prav priljubljena disciplina. Sodniški odbor pa je bil sestavljen iz francoske, italijanske in irske naveze. Po temeljitem ogrevanju med nastopom prve skupine sem čakal na svoj prvi nastop. Začel sem lahkotno s 150kg in se za drug dvig prijavil s težo 165kg. Na žalost sem zaradi evforije drugega dviga dobil za kazen neveljaven  dvig, kar je vplivalo na izbiro teže v tretjem poizkusu.  Vzel sem 170kg ter s solidnim dvigom potrdil veljavnost in s tem zmago nad svojim konkurentom, ki se je moral zadovoljiti s 165kg. Zlato v mladinski konkurenci je bilo zagotovljeno. Za Slovenijo pa tekmovanje še zdaleč ni bilo zaključeno, saj je na svoj nastop čakal  Branko, ki je nastopil v zadnji skupini z opremo. Njegova začetna teža je bila 185kg, s katerim je potrdil dober začetek. Druga izbira 200kg je potrdila, da je forma odlična  in zadnji dvig s 207,5kg je bil za nameček le potrdilo, da je Branko opravil vse dvige v skladu s pravili in da si je zagotovil medaljo na evropskem prvenstvu. Tekma se je zaključila okoli petnajste ure. Ker smo tekmovalci v počepu redkost smo si zaslužili podelitev pokalov in potrdil kar v mestnem gradu, zraven pa so nas prijazni domačini toplo sprejeli v srednjeveških kostumih, župan mesta pa je s pomočjo predsednika italijanske zveze poskrbel za dvojezičen nagovor. Po nagovoru sta Ivano Bianchi predsednik italijanske zveze in Wim Beckelant predsednik WDFPF podelila priznanja in pokale v disciplini počep. Po svečanosti pa je sledila simbolična zakuska v gradu. Po dogovoru s prijatelji iz Švice smo se odločili, da obiščemo restavracijo in si privoščimo nek dosleden, topel obrok. Po dolgem sprehodu sva z Brankom le našla restavracijo, kjer smo se potem s Claudijem, Marjano, Markusom ter Teclo tudi dobili. Po dobri hrani smo v večernih urah skupaj prišli nazaj v hotel, kjer smo se spočili za naslednji dan.

13. maj 2006

Ta dan je bil najdaljši kar se tiče izvedbe tekmovanja. Obisk novih atletov v naš hotel mi je dal vedeti, da bo danes na bench pressu rekordno število tekmovalcev. S Claudijem smo se zmenili, da čim prej obiščemo dvorano in da se stehtamo za današnje tekmovanje, ki je sledilo. Ideja se je izkazala za zelo pametno in nam ni bilo potrebno čakati na kasnejšo kolono za v slačilnico. Z Brankom sva ujela iste kategorije kot prejšnji dan na počepu. Ta dan je prav Branko dokazal, da je možno izvesti triatlon moči le v bench pressu. Tekmoval je brez opreme, z opremo in pomeril se je v vzdržljivosti. Tekmovalcev in gledalcev je bilo ogromno. Dvorana je bila nabito polna in jeziki so se prepletali v en glas. Sodniški odbor je bil tudi številnejši kot prejšnji dan in tudi nekaj obrazov sem prepoznal iz Švice, ki so že sodili naši reprezentanci. Skupin je bilo krepko čez deset. Organizatorji so prav na ta dan naredili tudi  uradni sprejem in otvoritev evropskega prvenstva, kjer so vsakemu od predstavnikov držav podelili srebrno plaketo za udeležbo. Tekmovanje se je pričelo med enajsto in dvanajsto uro. Branko je nastopil eno skupino pred menoj v kategoriji do 90 kilogramov in je prvi dvig začel s 132,5kg, za drugega je izbral 137,5kg in oba dvignil priznano. Ostalo je pri tem rezultatu in uspešno zaključenem prvem nastopu. Med Brankovim nastopom sem se  ogreval in pripravljal. Moja začetna teža je bila 120kg, druga 130kg, tretja 135kg pa žal ni bila priznana zaradi premika levega stopala. Kljub nepriznanemu dvigu sem bil zadovoljen saj sem vedel, da je to evropsko prvenstvo in da je rigorozen pristop opravičen. Minilo je ogromno časa, preden je Branko ponovil svoj nastop, tokrat z opremo. Ponovno segrevanje telesa in psihična priprava človeka stane ogromno energije. Branko je v svoji konkurenci do 90 kilogramov izbral za začetek 140kg, drugi poizkus je bil s 147,5kg ter tretji poizkus s 150kg. Vse tri poizkuse je potrdil s priznanimi dvigi ter uspešno zaključil svoj drugi nastop. Slovenska reprezentanca je čakala še na zadnji nastop, tokrat zelo zanimivo tekmovanje v vzdržljivosti. Tu tekmovalec svojo telesno težno na bench pressu dvigne največkrat. Branko je dvignil 90kg sedemnajstkrat. Po napornem čakanju in seveda tekmovanju je končno stekla podelitev medalj in priznanj v Teznu leže. Na tem mestu bi se rad zahvalil Claudiju za pomoč pri tekmovanju. Po podelitvi smo se odpravili v restavracijo na topel obrok in nabor novih moči za jutrišnji dan.

14. maj 2006

Zadnji dan evropskega prvenstva je zaznamovala vleka od tal. Postopek tehtanja je bil enak in tudi tokrat ni bilo sprememb glede najinih kategorij, čeprav je bilo zelo na tesno pri gramih. Za razliko od obeh dni pa je bilo tokrat  potrebno izprazniti sobe hotela. Podkrepila sva se z zajtrkom ter tako zaključila bivanje v Italiji. Odpravila sva se nazaj v dvorano kjer sva si ogledala koliko skupin je pripravljenih za tekmovanje. Za štiri skupine  ni bilo dosti časa za obotavljanje. Tekmovanje se je pričelo zelo kmalu in s tem ogrevanje za zadnji nastop na evropskem prvenstvu. Prvi sem nastopil z začetno težo 220kg, za drugo sem izbral 240kg ter tretjo 250kg. Vsi dvigi so bili priznani in borba je bila poplačana. Branko je prijavil začetno težo 200kg ter z drugo 215kg zaključil tekmovanje. Po tekmi je sledila podelitev pokalov in priznanj za disciplino vleka od tal. Skupno slikanje in podelitev unikatnih pokalov za države, ki so zbrale največ točk po zmagah, je zaznamovalo konec lepo organiziranega  evropskega prvenstva v posameznih dvigih. Z Brankom sva v domovino prinesla štiri pokale in štiri medalje. Srečno sva se vrnila nazaj v Slovenijo v večernih urah. Slovenska Protidopinška Zveza za Triatlon Moči (SLODFPF) je pokazala moč, ki brez težav sledi evropskim normam in srčno upam, da jo bo v prihodnosti še imela možnost prikazati.

Na tem mestu se zahvaljujem italijanski protidopinški zvezi za povabilo in dosledno imenovanje naše države na evropskem prvenstvu.

Člane našega portala pa povabim še v foto galerijo in video galerijo, kjer si lahko ogledajo utrinke iz tekmovanja.

Podpredsednik SLODFPF,

Denis Krašna